2.del: Magnetno polje kot terapija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

Uporabnost magnetnega polja v terapevtske namene ni iznajdba sodobnega časa, poznana je bila v antiki ter v srednjem veku, kar je dokumentirano v različnih zapisih.

V novejši dobi se je uporabnost magnetnega polja v terapevtske namene ponovno obudila. Trenutno so po vsem svetu v teku številne znanstvene in klinične študije o vplivu in uporabnosti magnetnega polja.

Magnetna terapija v preteklosti

Uradna zgodovina medicine magnetne terapije niti ne omenja, jo je pa najti v številnih zapiskih in pričevanjih.

Stari Grki in Rimljani so po različnih pričevanjih (Aristotel, Hipokrat) že poznali uporabo magnetnega polja za zdravljenje različnih vrst obolenj. Egipčani, ki so raziskovali zemljino magnetno polje, so poznali nekatere ugodne učinke v medicinske namene. Kleopatra je menda nosila čelni magnetni trak za boljše razpoloženje in kot terapijo proti migreni. Tudi visoke indijanske kulture srednje in severne Amerike so poznale medicinsko vrednost magnetne terapije.

V srednjem veku so magnetno terapijo prevzeli v svoje roke padarji, potujoči podeželski zdravniki. Paracelsus omenje uspešno zdravljenje krčev in na splošno velja za začetnika moderne magnetne terapije. Sledili so mu drugi znani in manj znani učenjaki in zdravniki (Sir Wiliam Gilbert, Celsus, Simonov, Gauss, Mesmer). Magnetno polje je bilo zanimivo področje za raziskave fizikov in danes si zato uporabe magnetnega polja v diagnostične in terapevtske namene brez sodobnih fizikalnih spoznanj ne moremo niti zamisliti. Vloga učenjaka Faradaya je bila temu primerno velika.

Preboj na področju uporabe magnetnega polja v ortopediji in travmatologiji, predstavlja odkritje piezzoelektričnega efekta leta 1953. Največ kliničnih izkušenj iz uporabe magnetnega polja v terapiji prihaja iz Rusije, Japonske in Izraela, kjer ima pravzaprav magnetna terapija veliko večjo vlogo kot v Evropi. Ruski znanstveniki so uspeli številne izkušnje iz vesoljskih raziskav uspešno prenesti v medicino.

Ameriški odgovor v devedesetih letih je ponudil profesor Basset, ki je z objavo izsledkov klinične študije o učinkovitosti magnetne terapije pri zdravljenju zlomov kosti v uglednih medicinskih revijah, vzbudil zanimanje medicinske znanosti, kar je sprožilo val raziskav na tem področju.

Terapija z magnetnim poljem

Magnetna terapija tako s statičnim poljem, kot tudi pulzirajočim, je bolniku prijazna, neboleča in neinvazivna terapija. Trenutno je našla mesto v fiziatriji in fizioterapiji, prodor v druge specialnosti pa jo še čaka.

Danes smo že na pragu sprejetja magnetne terapije kot uspešne metode pri obvladovanju nekaterih bolezni in stanj, kot so recimo depresija, Parkinsonova bolezen, motnje spanja, kronična in akutna bolečina.

Trenutno po vsem svetu poteka kar nekaj različnih raziskav za uporabo magnetnih terapij tako v omenjenih indikacijah in bolezenskih stanjih, kot tudi pri novih, kjer se pričakuje ugoden odziv.

Transkranialna magnetna stimulacija v periodičnem, ponavljajočem vzorcu izbranih frekvenc, lahko neinvazivno in neboleče stimulira možgane posameznika. V Oddelku za psihiatrijo Medicinske Univerze v Južni Karolini ZDA tako opravljajo poskuse s katerimi se trudijo dokazati uspešnost in varnost pri zdravljenju depresije in drugih psihičnih in nevroloških obolenjih.

Tudi v Indiani, v Univerzitetni medicinski šoli, se ukvarjajo z raziskavami vpliva elektromagnetnih polj. Njihove objave kažejo posebno zanimanje za protivnetno delovanje magnetnega polja in s tem njegovo uporabnost pri vnetnih boleznih.

Japonska znanstvenika Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr.Ohkubo in dr.Okano, sta preučevala vpliv statičnega magnetnega polja na mikrocirkulacijo in krvni tlak pri zajcih. Izsledki nakazujejo uporabnost magnetne terapije pri ishemičnih stanjih, ter kažejo na potrebo po nadaljnih raziskavah mehanizma aktivnosti.

Nekaj raziskav ameriških znanstvenikov si za cilj postavlja odgovor na vprašanje ali lahko magnetno polje inhibira angiogenezo in rast tumorja, kar je bilo prikazano na poskusih na živalih. Pozitiven odgovor bi pomenil preobrat v medicini iz farmacevtskega (biokemičnega) pristopa v fizikalno-medicinskega. Predvsem pa pomeni manj neželenih učinkov za bolnika in cenejšo terapijo v prihodnosti. Na rezultate moramo trenutno še počakati.

Precej pozornosti je usmerjeno v uporabo magnetnega polja tudi v travmatologiji in ortopediji. Področje zajema tako zlome, zvine, izpahe, kot tudi mikrotravme mišic, revmatološka obolenja, sindrom karpalnega kanala, osteomielitis, osteoporozo, degenerativne spremebe hrbtenice, patologija sklepov, poškodbe mehkih tkiv in rane.

Dr.Detlavs iz Medicinsko-znanstvenega centra v Rigi (Latvija) je vodilni znanstvenik s tega področja. Preučuje znanstvene in klinične podatke o vplivu magnetnega polja na mehka tkiva, kosti in ligamente. Posebej ga zanima uporaba magnetoelastičnih materialov kot vir magnetnega polja za preprosto uporabo.

Ameriška agencija za zdravila in hrano FDA je odobrila uporabo terapevtskega sistema, ki izvaja pulzno magnetno terapijo za zdravljenje urinske inkontinence in mišične atrofije, ter spazmov, kar je velik korak proti nadaljni uporabnosti magnetne terapije tudi v prihodnje.

Diagnostika z magnetnim poljem

Magnetna resonanca je sorazmerno nova tehnologija uporabljena v diagnostične namene, ki je bila prvič predstavljena leta 1973. Do danes so aparature seveda izpopolnjene, delujejo pa še na isti princip.

Človeško telo je v glavnem sestavljeno iz vode, ki jo tvorita dva atoma vodika in en atom kisika. Telo izpostavljeno močnemu magnetnemu polju, se magnetni dipoli vodikovih protonov uskladijo z magnetnimi silnicami polja. Uporaba radiofrekvenčnih valov povzroči usmeritev protonov relativno na polje, izklop pa povrnitev v prvotno smer dipola. Te spremembe tvorijo signal, ki ga zazna skener in ga pretvori v ustrezno sliko, ki jo lahko razberemo kot prikaz na zaslonu. Frekvenca resonance vodikovih protonov je sorazmerna z jakostjo magnetnega polja. Dodatna oziroma premikajoča se magnetna polja med skeniranjem nam tvorijo tridimenzionalni pogled na telo. Tkiva ločimo med seboj, ker se vodikovi protoni v različnih tkivih različno hitro vračajo v svoj izvori položaj. S spreminjanjem parametrov, ki jo omogoča aparatura za preiskavo, lahko dodatno ojačamo to lastnost in naredimo preiskavo bolj občutljivo. Tudi v magnetni resonanci lahko, tako kot pri rentgenskih posnetkih, uporabljamo kontrastna sredstva, ki jih vbrizgamo (npr.v ožilje ali sklepe) in posebej natančno prikažemo posamezna področja, ki so cilj diagnostičnega pregleda.

Magnetna resonaca je uspešno prikazana metoda uporabna za celo telo, je podpora diagnostiki različnih tumorjev, nevroloških in srčno žilnih obolenj.

Prihodnji razvoj magnetne terapije

Naj ponovimo ugotovitev, ki smo jo navedli že v prvem delu. Resonančni fenomen magnetnega polja in s tem terapevtski učinek je možen le, če nihanje magnetnega polja v svoji frekvenci ustreza frekvenci obolele celice, zato so polja različnih frekvenc uporabna v različnih obolenjih.

Na področju uporabe magnetnih terapij bodo vsekakor potrebne še mnoge klinične raziskave, s katerimi se bo določila natančna uporabnost magnetnih polj pri posameznih boleznih.

Morda bo šel razvoj celo korak naprej, v razvoj aparatur, ki bodo izmerile organizmu potrebno magnetno polje določenega frekvenčnega pasu in mu jo nato v terapevtskem delu avtomatično tudi dodale, kot že vidimo v nekaterih znastveno fantastičnih filmih in nadaljevankah.

V vsakem primeru, pa razvoj novih modernih pristopov k uporabi magnetnega polja ni zgolj naloga medicine, temveč tudi ostalih ved, kot so fizika, računalništvo, elektronika ipd.

Barbara Morovič, dr.med., Zdravilni center Medin