|
Frekvenčna elektroterapija
Frekvenčna elektroterapija deluje po principu elektromagnetnih valovanj, ki imajo natančno določene terapevtske frekvence in obliko signala. Uporablja se šibko, nehomogeno izmenično električno polje, kar pomeni, da se smer sile stalno spreminja. Zaradi polja električno nabiti delci v celicah nihajo in rotirajo v odvisnosti od frekvenc.
Frekvenčna elektroterapija pri rakastih celicah dokazano preprečuje izgradnjo delitvenega (mitotskega) vretena, ki ga gradijo proteini mikrotubuli. Polje namreč inducira dielektroforezo mikrotubulov, kar pomeni, da na njih izvaja silo ter jih prisili, da se premaknejo proti višji jakosti polja. Zaradi tega se vreteno ne tvori, rakasta celica se ne deli in bolezen ne napreduje. Študije kažejo, da frekvenčna elektroterapija povzroči razpad približno 25 % hčerinskih rakastih celic. Fiziki menijo, da je ta razpad lahko posledica visokega električnega polja, ki se razvije v regiji med dvema delečima se rakastima celicama. Visoko električno polje namreč na meji delitve vzpostavi velik gradient električnega polja, ki raztrga organele in celične strukture hčerinske celice. Ugotavlja se, da je za razpad ključna prav frekvenca električnega polja. Znanstveniki niso zaznali prav nobenega vpliva frekvenčne elektroterapije na deleče normalne celice, npr. celice kostnega mozga ali mukozne celice tankega črevesa. Razlog lahko iščemo v spremenjenih električnih lastnostih in strukturni nestabilnosti rakastih celic ter precej daljšem generacijskem času zdravih celic. Zato frekvenčna elektroterapija nima neželenih učinkov, se pa pojavijo spremljevalne reakcije, ki pa so zaželene, saj na ta način vemo, da se je telo odzvalo na terapijo.
Frekvenčno elektroterapijo je za zdravljenje raka uspešno demonstriral že l. 1934 dr. Royal Rife. Na svoji kliniki v San Diegu je sprejel 16 terminalnih bolnikov z rakom, ki so jih izbrali ugledni medicinski strokovnjaki. Po terapijah so vseh 16 razglasili za ozdravljene, za kar so podelili dr. Rife-u posebno priznanje. Kasneje se je zaradi kapitalskih interesov začel pregon proti njemu, mnogi zapiski ter naprave so bili uničeni.
Sodobne študije izraelske znanstvene skupine kažejo, da frekvenčna elektroterapija zavira delitev rakastih celic in vitro (med 42,6 % in 53,4 %), zaviralni učinki na rast tumorjev so dokazani tudi na laboratorijskih živalih in ljudeh. Izraelski raziskovalci so elektroterapijo testirali na 10 ljudeh z glioblastomom in ugotovili, da je tumor dvakrat počasneje napredoval, pacienti pa so živeli dvakrat dlje. Trije od 10 pacientov so še vedno živi po dveh letih od začetka terapije, kar je za tako nevaren tumor velik uspeh.
Preliminarna študija na bolnikih z napredujočim rakom dojk je pokazala, da med frekvenčno elektroterapijo in kemoterapijo prihaja do sinergije ter da je kombiniranje terapij povsem varno. Rezultati so zelo dobri, saj se je ob uporabi obeh terapij volumen tumorja zmanjšal za 86 % do 100 %. Rezultate so potrdili tudi in vitro. Raziskava je vnovič potrdila, da frekvenčna elektroterapija ne poškoduje zdravega tkiva v okolici tumorja. To je bila prva študija elektroterapije na ljudeh, ki jo je ameriško Združenje za raziskave raka dovolilo javno objaviti.
Tu povejmo, da je ameriška agencija FDA v letu 2000 potrdila uporabo oscilirajočih magnetnih polj, pulznih električnih polj ter mikrovalov in radijskih frekvenc za procesiranje hrane. To pomeni, da izjemno vplivna organizacija priznava frekvenčno elektroterapijo kot učinkovito metodo za odstranjevanje patogenih mikrobov, prisotnih v hrani. Kljub uspehom terapevtov v praksi pa uporabe na ljudeh uradno še ne dovoljujejo, po neuradnih informacijah zaradi možnega ogrožanja kapitalskih interesov farmacije.
V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše znanstvene članke:
Kirson E.D., Dbaly V. in sod. 2007. Alternating electric fields arrest cell proliferation in animal tumor models and human brain tumors. Proceedings of the National Academy of Sciences, 104: 10152-10157.
Raziskovalci iz Haife so dokazali in vitro, da določena frekvenca izmeničnega električnega polja z nizko jakostjo zavira delitev rakastih celic. Ugotovili so, da električno polje moti proteinske strukture, nujne za celično delitev. Poročajo tudi o uspešnem kliničnem testu na desetih pacientih z glioblastomom; napredovanje bolezni je dvakrat počasnejše, bolniki pa so živeli dvakrat dlje.
Kirson E.D., Gurvich Z. in sod. 2004. Disruption of cancer cell replication by alternating electric fields. Cancer Res 64: 3288-3295.
Izraelska raziskovalna skupina poroča o zaviranju delitve in razkroju različnih tumorskih linij človeka in glodavcev s pomočjo izmeničnega električnega polja nizke jakosti, s frekvenco med 100 in 300 kHz. Vzrok za zaviranje ni povišana temperatura, pač pa motenje proteinske strukture, nujne za celično delitev.
Miller J. 2007. Electric fields have potential as a cancer treatment. PHYS TODAY 60 (8): 19-20
Ugledna ameriška revija Physics Today poroča, da ima frekvenčna elektroterapija potenciale v borbi proti raku.
Pokorny J., Hašek J., Vaniš J., Jelinek F. 2008. Biophysical aspects of cancer - Electromagnetic mechanism. Indian Journal of Experimental Biology, 46: 310-321.
Eden vodilnih evropskih raziskovalcev na področju bioelektromagnetike Jiri Pokorny s svojo praško skupino znanstveno temeljito in kritično opiše biofizikalne lastnosti rakastih celic. Prav tako navede in argumentira možne načine, s katerimi se normalna celica transformira v rakasto ali maligno celico.
Salzberg M., Kirson E., Palti Y., Rochlitz C. 2008. A pilot study with very low-intensity, intermediate-frequency electric fields in patients with locally advanced and/or metastatic solid tumors. Onkologie, 31: 362-365.
Raziskovalna skupina iz Izraela poroča, da frekvenčna elektroterapija nima neželenih učinkov, pacienti pa jo zelo dobro prenašajo. Študija je potekala na šestih pacientih z rakom, pri katerih je rak zelo napredoval, uradna medicina pa jim ni mogla nuditi nobene dodatne terapije. Ugotavljajo, da se je trem pacientom od šestih rast tumorja ustavila, en pacient je doživel regresijo raka lokalno, v oddaljenih delih pa je prišlo do stabilizacije ali napredovanja raka. Pri enem pacientu je rak napredoval, en pa je doživel delen odziv.
Giladi M., Porat Y., Blatt A., Wasserman Y., Kirson E.D., Dekel E., Palti Y. 2008. Microbial growth inhibition by alternating electric fields. Antimicrobial Agents and Chemotherapy, 52 (10): 3517-3522
Raziskovalci ugotavljajo, da izmenično električno polje nizke jakosti zavira rast prostoživečih bakterij vrste Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa. Poročajo, da je učinek odvisen od amplitude in frekvence električnega polja.
Tu povejmo, da je ameriška agencija FDA v letu 2000 potrdila uporabo oscilirajočih magnetnih polj, pulznih električnih polj ter mikrovalov in radijskih frekvenc za procesiranje hrane. To pomeni, da izjemno vplivna organizacija priznava frekvenčno elektroterapijo kot učinkovito metodo za odstranjevanje patogenih mikrobov prisotnih v hrani. Vse potrebne povezave najtede na spletni strani posvečeni pionirju frekvenčne elektroterapije dr. Royal Raymond Rife-u (http://www.rife.de/fda_approved_food_processing.html).
Popp F.A. 2007. Explanation of cancer development by electromagnetic Disregulation. GMS Z Med Ausbild, 24(4):Doc159
Ugledni nemški profesor fizike Fritz Albert Popp, odkritelj fotonov, ki izhajajo iz živih organizmov in imajo koherenčne lastnosti (t.im. biofotonov), zagovarja tezo, da celica niha z določeno resonančno frekvenco in je prepredena z endogenim koherentnim elektromagnetnim poljem, katerega osnovni delci so prav biofotoni. V tem kratkem članku, ki ga je v juliju 2008 podrobneje predstavil na mednarodni znanstveni konferenci v Pragi, ugotovlja, da je za normalno delovanje celice nujno ravnotežje med dražljaji, ki stimulirajo delitev celice ter zaviralcem delitve, ki je močno povezan s stopnjo koherence polja. Ali drugače, po njegovem mnenju koherenca biofotonskega polja normalni celici preprečuje, da bi prešla v rakasto. Če koherenca oslabi, je to potreben in zadosten pogoj za razvoj raka.
Schamhart D.H.J., van Wijk R. 1987. Photon Emission and the degree of differentiation. In: Photon Emission from Biological Systems (B.Jezowska-Trzebioatowska, B. Kochel, J. Slawinski and W.Strek, eds.), World Scientific, Singapore, 137-152.
Raziskovalca eksperimentalno potrdita, da imajo normalne celice višjo stopnjo koherence biofotonskega polja kot rakaste celice.
Fröhlich H. 1978. Coherent electric vibrations in biological systems and cancer problem. IEEE T MICROW THEORY 26 (8): 613-617
Izjemen teoretični fizik, profesor Herbert Fröhlich, predstavi elektromagnetni mehanizem, s katerim se vzpostavijo koherentna stanja v celici. Mehanizem temelji na nelinearni interakciji med longitudinalnimi elastičnimi in polarizacijskimi polji v celici ter energijo, ki jo zagotavlja celični metabolizem. Fröhlich je z vrsto objav v uglednih revijah pokazal, da motnje v elektromagnetnih koherentnih stanjih oslabijo tkivno kontrolo in regulacijo in sezato normalna celica preobrazi v rakasto.
Scoon A. The end to all disease. Everyday practical electronics. April 2001. Special supplement.
Aubrey Scoon, strokovnjak za elektroniko in računalništvo, natančno predstavi kontroverzno delo in življenje izjemnega uma dr. Royal Raymond Rife-a, ki je v začetku 20. stoletja iznašel in prvi izvajal frekvenčno elektroterapijo raka. Avtor kritično in z ustrezno distanco opiše ključne prelomnice njegovega dela, kot je npr. demonstracija v letu 1934, ko je Rife pred medicinsko komisijo ozdravil 16 od 16 bolnikov. Prav tako opiše razloge za več-desetletni zaton elektroterapije ter posledični osebni propad dr. Rife-a, ki se bere kot prava pravcata kriminalka.
Ye F., Liu D., Wang S., Xu L. 2007. Effects of electro-acupuncture on T cell subpopulations, NK activity, humoral immunity and leukocyte count in patients undergoing chemotherapy. J Tradit Chin Med., 27(1): 19-21
Kitajski zdravniki, izurjeni v tradicionalni kitajski medicini, so opazovali učinek elektroakupunkture na imunske T celice, aktivnost celic naravnih ubijalk in število levkocitov pri pacientih na kemoterapiji. Po njihovih besedah elektroakupunktura zmanjša škodo, ki jo naredi kemoterapija imunskemu sistemu.
Pulzna magnetna terapija
Pulzna magnetna terapija temelji na pulzirajočih magnetnih poljih določenih frekvenc, ki vplivajo na biokemijske in biofizikalne procese v celici. Terapija izkorišča naravno lastnost kosti, ki jo imenujemo piezoelektričnost. To pomeni, da je kost sposobna transformirati mehanski stres v električno napetost. Izvor piezoelektričnosti je gibanje elektrolitov, ki je posledica mehanskega pritiska na hrustanec. Ta pritisk nastopi npr. ob hoji ali vadbi. Zaradi gibanja elektrolitov se v matriksu, ki ga sestavljata v večini proteina kolagen in proteoglikan, nakopiči negativni naboj in s tem razlika električnega potenciala. Tako induciran endogen tok vpliva na nediferencirane celice in določa ali celica postane osteoklast (celica, ki kost razgrajuje) ali osteoblast (celica, ki skrbi za rast kosti). Endogen tok je zato ključen za rast, popravilo in regeneracijo kosti. V ortopediji se že dolgo ve (t.im. Wolffov zakon, ki velja že od sredine 19. stoletja), da kost sama sebe stalno remodelira in tako nudi optimalno mehansko podporo za bremena. Lep dokaz temu je npr. nižja gostota mineralov v kosti, za katero zbolevajo astronavti po dolgem bivanju v breztežnostnem okolju (to je motnja, imenovana osteopenija, ki se razvije pred nastopom osteoporoze).
Bistvo pulzne magnetne terapije je v tem, da v kosti inducira enake tokove kot mehanski pritisk. Študije kažejo, da povzroča različne učinke na celice, najverjetneje prek vplivanja na celično membrano. Tako se ve, da vpliva na vezavo in transport ionov (npr. kalcija). Ena od študij kaže, da zviša nivo rastnih faktorjev, kar pomeni višjo sintezo proteinov zunajceličnega kostnega matriksa ter proteinov, ki pospešujejo popravilo kostnega tkiva. Pulzna magnetna terapija prav tako zviša število hrustančnih celic hondrocitov ter nasprotuje razgradnji hrustanca. Na ta način preprečuje izgubo kostnega tkiva in maso kosti ponovno vzpostavlja.
Pulzna magnetna terapija je primerna za zdravljenje in preventivo osteoporoze, artiritisa, revmatizma, multiple skleroze, polinevropatije, celjenje ran in kosti, pri športnih in drugih poškodbah telesa. Klinični rezultati kažejo, da zmanjša bolečine v sklepih, rane na koži, poškodbe mehkih tkiv pa se celijo hitreje. Prav tako zviša krvno cirkulacijo, stimulira pa tudi imunski ter endokrini sistem. Študija, ki so jo opravili na 'University of Hawaii School of Medicine', je pokazala, da se po 6 tednih terapij, pri pacientih z zmanjšano gostoto kosti, gostota zviša v povprečju za 5,6 %. Klinični rezultati pulzne magnetne terapije so močno odvisni od frekvence ter amplitude pulza in časa izpostavljenosti kostnega tkiva terapevtskemu polju. Naprava Zdravilnega centra Medin, ki jo uporabljajo mnoge klinike po svetu, ima te parametre odlično uglašene.
V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše znanstvene članke:
Liboff A.R. 2004. Toward an Electromagnetic Paradigm for Biology and Medicine. The Journal of Alternative and Complementary Medicine, 10 (1): 41-47.
Ugleden ameriški profesor fizike Abraham Liboff z univerze v Oaklandu v tem članku s področja bioelektromagnetike ugotavlja, da so živa bitja elektromagnetne entitete. Za to nekonvencionalno trditev ponudi trdne argumente, ki jih deli v dva razreda: študije, ki kažejo izjemne intrinzične električne lastnosti bioloških struktur, ključnih za razvoj in rast organizmov, ter študije, ki kažejo občutljivost organizmov na zunanja, pogosto zelo šibka elektromagnetna polja. V tem izjemnem zgodovinskem pregledu znanosti o bioelektromagnetiki izveste, da je ideja o prisotnosti endogenih električnih in magnetnih signalov zelo stara. Profesorja fizike Luigi Galvani in Alessandro Volta sta prva pokazala, da živa bitja lahko generirajo elektriko. V začetku 19. stoletja pa je profesor fizike Carlo Matteucci pokazal, da se v primeru rušenja integritete živega tkiva (npr. amputacija okončine), okoli ranjenega dela generirajo električni tokovi. Poimenoval jih je tokovi poškodbe, o njih so leta 1912 in 1913 pisali v priznani ameriški reviji Science. Kasneje je profesor Harold Saxton Burr z Univerze Yale razvil model, po katerem je endogeno električnost uporabil v prognozi bolezni. Z lastnimi študijami je ta model potrjeval kirurg Robert O. Becker in prvi dokazal, da imajo Matteuccijevi tokovi fiziološko funkcijo. Ko je opazoval regeneracijo močerada, je namreč ugotovil, da po določenem času tok obrne polarnost. Zaključil je, da ta obrat polarnosti pomeni začetek nadvlade zdravljenja nad poškodbo. Omenimo še Elmerja J. Lunda, ki je pokazal neverjetno dobro definirano endogeno električno polje v rastlinah. Liboff nato ugotovi, da se je delo teh pionirjev v veliki meri zlilo v elektromagnetno terapijo zlomov in degeneracije kostnega tkiva, med njimi je zelo razširjena bioelektromagnetna terapija s pulznim magnetnim poljem. Profesor Liboff se na koncu sprašuje o globljem pomenu električne narave organizma ter pravi, da bo biologija razumljena šele takrat, ko bomo razvili ali odkrili manjkajoče Newtonove zakone biologije.
Fukada E., Yasuda I. 1957. On the piezoelectric effect in bone. J. Phy. Soc. Japan, 12: 1158-1162 (http://adsabs.harvard.edu/abs/1957JPSJ...12.1158F
Že daljnega leta 1957 sta japonska zdravnika Eiichi Fukada in Iwao Yasuda ugotovila, da je kost piezoelektrična, kar pomeni da je sposobna transformirati mehanski stres v razliko električnih potencialov. Kasneje, leta 1964, objavita, da je izvor piezoelektričnosti gibanje elektrolitov, ki je posledica mehanskega pritiska na hrustanec. Ta pritisk nastopi ob hoji ali vadbi idr. Zaradi gibanja elektrolitov se v matriksu, ki ga sestavljata v večini kolagen in proteoglikan, nakopiči negativni naboj in s tem razlika električnega potenciala.
Marino A.A., Becker R.O. 1970. Piezoelectric effect and growth control in bone. Nature, 228: 473-474.
Pionirja bioelektromagnetike v prestižni reviji interpretirata piezoelektričnost kostnega tkiva tako, da se dnevne sile (hoja) prenesejo na nediferenciarne celice in tako določajo ali celice postanejo osteoklasti (kost se uničuje) ali osteoblasti (kost raste). Endogen tok je po njunem mnenju ključen za rast, popravilo in regeneracijo kosti. Kasneje, v letu 1973, je kirurg Zachary Friedenberg s sodelavci njuno interpretacijo potrdil, saj so v razvijajoči se kosti opazili dobro viden električni potencial, ki je specifično povezan z rastno ploščo dolge kosti. Zanimivo je, da se v ortopediji že dolgo ve (t.im. Wolffov zakon, ki velja že od sredine 19. stoletja), da kost sama sebe stalno remodelira in tako nudi optimalno mehansko podporo za bremena. Lep dokaz temu je npr. nižja gostota mineralov v kosti (motnja, imenovana osteopenija, ki se razvije pred nastopom osteoporoze), za katero zbolevajo astronavti po dolgem bivanju v breztežnostnem okolju.
Bassett C.A.L., Pawluk R.J., Pilla A.A. 1974. Acceleration of fracture repair by electromagnetic fields: A surgically noninvasive method. Ann. N.Y. Acad. Sci., 238: 242-262.
Študija, objavljena v cenjeni reviji, nadgradi delo zdravnika Iwao Yasuda, ki je že leta 1953 ugotovil, da majhen enosmerni tok, apliciran v živo kost, povzroči tvorbo kalusa in to tudi v odsotnosti zloma. To je vodilo v klinične teste s pozitivnim rezultatom, ki so ga leta 1972 objavili v priznani ameriški reviji Science. Raziskovalci, z zdravnikom Andrew L. Bassetom na čelu, ugotavljajo, da so takšni tokovi enako učinkoviti, če jih induciraš s pulznim magnetnim poljem. Tako so postavili temelje terapije s pulznim magnetnim poljem, ki v kosti inducira enake tokove kot mehanski pritisk.
Liboff A.R. 2007. Local and holistic electromagnetic therapies. Electromagn. Biol. Med., 26 (4): 315-325.
Eden vodilnih znanstvenikov s področja bioelektromagnetike argumentirano ugotavlja, da živa bitja lahko odgovorijo na ultra šibke električne in magnetne signale, nekateri med njimi so 100 in tudi 1000 krat šibkejši od teoretično določene spodnje meje, pod katero konvencionalna znanost ne pričakuje odziva. V tem članku žlahtnega raziskovalca boste izvedeli o tem kako matematično izraziti celokupno intrinzično elektromagnetno polje vsakega organizma. Spoznali boste tri dobro raziskane elektromagnetne resonančne učinke: nuklearno magnetno resonanco, elektronsko spinsko resonanco in ionsko ciklotronsko resonanco (ICR). Na koncu zaključi, da je lahko celokupna električna polarizacija telesa uporabno merilo zdravja, z npr. ICR magnetnimi polji pa jo lahko spreminjamo in pomagamo posamezniku k zdravju.
Mancuso M., Ghezzi V., Di Fede G. 2007. Utilization of Extremely Low Frequency (ELF) magnetic fields in chronic disease; five years experience: Three case reports. Electromagn. Biol. Med., 26 (4): 311-313.
Študija dveh primerov multiple skleroze in pljučnega bolnika s kronično pljučno boleznijo dispnejo je pokazala, da magnetno polje med 10 in 90 mikroT in frekvenco do 45 Hz izboljša kvaliteto življenja. Ugotovili so izboljšanje stanja pri obeh bolnikih z multiplo sklerozo in stabilno stanje pri pljučnemu bolniku že po 5 terapijah.
Fini M., Giavaresi G., Carpi A., Nicolini A., Setti S., Giardino R. 2005. Effects of pulsed electromagnetic fields on articular hyaline cartilage: review of experimental and clinical studies. Biomed. Pharmacother., 59: 388-94.
Zdravniki iz Italije so ugotovili, da ima pulzno elektromagnetno polje številne, dobro dokumentirane, pozitivne fiziološke učinke na kosti. Avtorji priporočajo pulzno magnetno polje za terapijo osteoartritisa.
De Mattei M., Fini M. in sod. 2006. Proteoglycan synthesis in bovine articular cartilage explants exposed to different low-frequency low-energy pulsed electromagnetic fields. Osteoarthritis Cartilage, 15(2): 163-168.
Italijanski raziskovalci opisujejo, da so klinični rezultati pulznega elektromagnetnega polja (višja sinteza proteoglikana humanega hrustanca in s tem spodbujanje k popravilu hrustanca), odvisni predvsem od frekvence, jakosti, amplitude pulza in časa izpostavljenosti kostnega tkiva temu polju.
Bioresonančna terapija
Z bioresonančno terapijo iz telesa odvajamo bolezenska elektromagnetna nihanja, jih v bioresonančnem aparatu spremenimo v terapevtska nihanja in le-ta dovajamo nazaj v telo. Na ta način bolezenska nihanja oslabimo ali nevtraliziramo, zdrava nihanja pa okrepimo. Bioresonančna terapija vpliva na biokemične reakcije v telesu in tako podpira zdravljenje.
V Sloveniji je bioresonančna terapija najpogostejša uporabljena komplementarna terapija otrok z alergijo. Podobno je v nekaterih drugih državah Evropske unije, denimo v Nemčiji, kjer jo uporablja mnogo zdravnikov ordinacijah splošne prakse. To ni presenečenje, saj izvajalci kliničnih študij poročajo o odličnih učinkih, celo o ozdravitvah, kar je za alergije s stališča uradne medicine izjemno redko. Prav tako ni poročil o neželenih učinkih. Rezultati bioresonančne terapije so navadno predstavljeni na kongresu o bioresonanci, ki ga vsako leto organizira nemški raziskovalni inštitut Regumed. Po njihovih podatkih je leta 1993 avstrijski pediater Peter Schumacher izvedel enoskupinsko kohortno študijo z 200 pacienti, ki so bolehali za različnimi vrstami alergij. Po koncu 6 mesečne bioresonančne terapije je bilo kar 166 pacientov (83 %) brez alergičnih reakcij oz. so ozdraveli. 11 % pacientom se je stanje močno izboljšalo, a so še vedno imeli reakcije. 4,5 % alergikom se stanje ni spremenilo, 1,5 % pacientom pa se stanje ni moglo določiti. Te odlične rezultate so potrdili tudi na pediatričnem oddelku splošne bolnišnice Xian na Kitajskem. Enoskupinska kohortna študija je potekala od junija 2002 do januarja 2004 in to na 154 bolnikih z alergijami, kot so dermatitis, rinitis, alergični konjunktivitis in astma. Po bioresonančni terapiji je bilo 78% pacientov spoznanih za ozdravljene, kar pomeni, da so bili 6 mesecev brez simptomov. Le na dobre 3% terapija ni delovala. Ista raziskovalna skupina je izvedla še kohortno študijo z 1639 bolniki, gre za bolnike, ki so bili neuspešno zdravljeni z vsemi razpoložljivimi medikamentoznimi terapijami. Rezultati so bili ponovno osupljivi, saj je bilo po bioresonančni terapiji slabih 83 % pacientov 6 mesecev brez simptomov in le slabih 3% pacientov ni doživelo pozitivnih sprememb.
|
