Globinska psihosomatska obravnava in podpora ima dva cilja. Prvi je odkrivanje psihološkega ozadja bolezni. Z bolnikom skušamo odkriti neustrezne psihološko-mentalne vzorce, škodljiva prepričanja, strahove, travmatične življenjske izkušnje idr., prek katerih je pacient doživljal večje količine stresa. Namen terapije je te vzroke oz. njihove negativne posledice odpraviti. Drug cilj obravnave pa je obrniti potenciale človeške psihe v pozitivno smer, torej v podporo in pospeševanje procesa zdravljenja. Ne pozabimo, če lahko psiha povzroči bolezen, lahko tudi prispeva k zdravju.

Znanstvene in strokovne podlage za učinkovitost psihosomatske obravnave in podpore so močne in neizpodbitne. Mnoge študije dokazujejo, da psihosocialni faktorji vplivajo na preživetje bolnic z rakom na dojki. Ženske z depresijo in/ali zavrtimi čustvi imajo krajši čas preživetja. To potrjuje, da moramo čustva, ne glede na njihov naboj, na ustrezen način izraziti.

V okviru psihosomatske podpore bolnike naučimo tehnike globinske sprostitve, ki je ena od oblik meditacije, namenjene vzpostavljanju pravilnega ravnovesja v duševnosti in odpravljanju duševnih napetosti, blokad ipd. Mnogi viri potrjujejo učinkovitost in izjemno koristnost meditacije z usmerjeno pozornostjo. Meta analiza razkriva, da taka meditacija pomaga prebroditi težave, ki nastopijo zaradi raka, kroničnih bolečin, bolezni srca, depresije in strahu. Meditacija s pozornostjo zniža trpljenje hospitaliziranih rakavih bolnikov, značilno jim izboljša razpoloženje in kvaliteto življenja, odpravi simptome stresa, dvigne kvaliteto spanja ter zmanjša psihološko in fizično trpljenje. Za rakaste bolnike je, po mnenju mednarodnega multidisciplinarnega odbora strokovnjakov onkologije in integrativne medicine, meditacija zelo koristna in jo močno priporočajo.

Vpliv meditacije je precej raziskan tudi s povsem biološkega gledišča. Tako se ve, da meditacija hkrati inducira kratkotrajne kot tudi dolgotrajne pozitivne spremembe živčevja. V eni od študij je osem izkušenih meditantov v času meditacije v sebi induciralo kratkotrajne in sinhrone elektroencefalografske (EEG) oscilacije. Ti EEG vzorci se značilno razlikujejo od kontrole, to so bili zdravi študenti, ki niso meditirali. Z magnetno resonanco so pokazali, da imajo tipični zahodni meditanti, ki so osredotočali pozornost na notranja doživetja, zadebeljen korteks v možganskih regijah, ki uravnavajo pozornost, sluh, vid in somato-senzorno procesiranje. Prav tako je korteks starejših meditantov značilno debelejši od podobno starih ljudi, ki ne meditirajo. To pomeni, da se z meditacijo v starosti korteks tanjša počasneje. Tanjšanje korteksa je namreč proces, ki ga doživijo vsi starostniki in posledične simptome, kot so pešanje vida, sluha ipd.

Meditacija s pozornostjo poveča tudi izločanje melatonina. To je hormon, ki sinhronizira organizem na spreminjajoči cikel dneva in noči, njegovo sproščanje iz epifize pa inducira predvsem spanje. Obstajajo resni dokazi, da melatonin deluje antikarcinogeno, znano je npr. da imajo bolnice z rakom na dojkah v obtoku abnormalno nizko koncentracijo melatonina. Meditacija s pozornostjo in druge sprostitvene tehnike prav tako pozitivno učinkujejo na imunske funkcije, saj zmanjšajo aktivnost simpatičnega živčevja, hkrati pa dvignejo aktivnost parasimpatičnega živčevja. Na ta način znižajo nivo epinefrina in kortizola v krvi. Slednja dokazano obremenjujeta imunski sistem; kortizol se izloča prav ob stresnih situacijah in ga poznamo kot stresni hormon. Ameriški znanstveniki so pokazali, da imajo bolnice z metastazami raka dojk in abnormalnim dnevnim ritmom kortizola značilno krajše preživetje kot bolnice z normalnim dnevnim ritmom kortizola.
Na ZC Medin se zavedamo, da so psihosomatska terapija, izobraževanje in svetovanje izjemno koristni za psihosocialno stanje bolnika. Sproščanje in vodena vizualizacija dokazano znižata jakost neželenih simptomov konvencionalnih terapij. Veliko delo je v tem smislu opravil zdravnik in znanstvenik dr. Ryke Geerd Hamer, ki je v svoji dolgi karieri zdravil več deset tisoč pacientov po metodi German New Medicine. Iz lastnih izkušenj je zaključil, da močan konflikt ali šok lahko vodita v resno obolenje in če se učinki tega konflikta nevtralizirajo, je možnost za ozdravitev in preživetje veliko višja.

V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše znanstvene članke:

Falagas M.E., Zarkadoulia E.A. in sod. 2007. The effect of psychosocial factors on breast cancer outcome: a systematic review. Breast Cancer Res., 9 (4): art. no. R44.

Sistematski pregled študij v tem članku pokaže, da psihosocialni faktorji vplivajo na preživetje bolnic z rakom na dojki. Ženske z depresijo in/ali zavrtimi čustvi, imajo krajši čas preživetja. To potrjuje, da čustev, ne glede na njihov naboj, ne smemo zadrževati v sebi.

Grossman P., Niemann L., Schmidt S., Walach R. 2004. Mindfulness-based stress reduction and health benefits A meta-analysis. Journal of Psychosomatic Research 57, 35-43

Meta analiza v članku jasno pokaže, da pomaga meditacija s pozornostjo prebroditi težave, ki nastopijo zaradi raka, kroničnih bolečin, bolezni srca, depresije in strahu.

Cassileth B.R., Deng G.E., Gomez J.E., Johnstone P.A.S., Kumar N., Vickers A.J. 2007. Complementary Therapies and Integrative Oncology in Lung Cancer. ACCP Evidence-Based Clinical Practice Guidelines (2nd Edition). Chest, 132(3_suppl): 340S - 354S.

Multidisciplinarni odbor strokovnjakov v onkologiji in integrativni medicini bolnikom s pljučnim rakom močno priporoča meditacijo s pozornostjo, hipnozo, sprostitvene tehnike, kognitivno vedenjsko terapijo, biofeedback in vodeno vizualizacijo za zmanjšanje anksioznih motenj, motenj razpoloženja in kroničnih bolečin. Prav tako močno priporočajo akupunkturo in masažo za kontrolo bolečine in drugih neželenih učinkov terapij uradne medicine.

Speca M., Carlson L.E., Goodey E., Angen E. 2000. A randomized, wait-list controlled clinical trial: the effect of a mindfulness meditation based stress reduction program on mood and symptoms of stress in cancer outpatients. Psychosom. Med., 62: 613-622.

V 7 tedenskem programu meditacije s pozornostjo je sodelovalo 109 bolnikov z rakom in doživelo značilno izboljšanje razpoloženja, simptomi stresa pa so bili odpravljeni.

Carlson L.E., Speca M., Patel K.D., Goodey E. 2004. Mindfulness-based stress reduction in relation to quality of life, mood, symptoms of stress and levels of cortisol, dehydroepiandrosterone sulfate (DHEAS) and melatonin in breast and prostate cancer outpatients. Psychoneuroendocrinology; 29:448-474.

Avtorji potrdijo, da meditacija s pozornostjo izboljša kvaliteto življenja bolnikov z rakom na dojki ali prostati, zniža se jim stres in dvigne kvaliteta spanja.

Holland J.C., Morrow G.R., Schmale A., Derogatis L., Stefanek M., Berenson S., Carpenter P.J., Breitbart W., Feldstein M. 1991. A randomized clinical trial of alprazolam versus progressive muscle relaxation in cancer patients with anxiety and depressive symptoms. J. Clin. Oncol., 9: 1004-1011.

Avtorji ugotavljajo, da sprostitvene tehnike značilno zmanjšajo anksiozne motnje in občutek žalosti. Ta silno zanimiva študija je primerjala sprostitveno terapijo in učinek jemanja alprazolama - benzodiazepina, ki poleg delovanja na GABA receptorski sistem, vpliva tudi na noradrenergični sistem in deluje antipanično ter antidepresivno. Študija pokaže, da oba pristopa znižata anksiozne motnje in depresijo, le da kemija deluje rahlo hitrejše pri aksioznih motnjah ter močneje pri depresiji. Avtorji jasno demonstrirajo, da sprostitev doseže enak učinek kot kemija, le brez neželenih učinkov in za nižjo ceno.

Smith J.E., Richardson J., Hoffman C., Pilkington K. 2004. Mindfulness-Based Stress Reduction as supportive therapy in cancer care: systematic review. Advanced Nursing 52(3): 315-327.

Sistematski pregled potrdi, da meditacija s pozornostjo izboljša razpoloženje, dvigne kvaliteto spanja in zmanjša stres. Avtorji priporočajo meditacijo s pozornostjo vsem rakavim bolnikom.

Meyer T.J., Mark M.M. 1995. Effects of psychosocial interventions with adult cancer patients: a meta-analysis of randomized experiments. Health Psychol., 14: 101-108.

Avtorji potrdijo, da so sprostitvene tehnike zelo koristne pri težavah, povezanih z rakom.

Van Wijk E.P.A., Koch H., Bosman S., Van Wijk R. 2006. Anatomic Characterization of Human Ultra-Weak Photon Emission in Practitioners of Transcendental Meditation and Control Subjects. The Journal Of Alternative And Complementary Medicine, 12: 31-38.

Študija kaže, da izvajalci transcendentalne meditacije oddajajo manj biofotonov kot kontrolna skupina, ki meditacije ni izvajala. Statistično značilno manj biofotonov je ugotovljena pri solarnem pleksusu, srcu, grlu, bradi in čelu. Vzrok za nižjo emisijo biofotonov pri meditatorjih, je najverjetneje nižja stopnja stresa.

Lutz A., Greischar L.L., Rawlings N.B., Ricard M., Davidson R.J. 2004. Long-term meditators self-induce high-amplitude gamma synchrony during mental practice. PNAS, 101: 16-369-16373.

Avtorji neizpodbitno potrdijo, da meditacija s pozornostjo inducira kratkotrajne in tudi dolgotrajne spremembe živčevja. Tako je osem izkušenih budističnih meditatorjev v času meditacije v sebi induciralo kratkotrajne in sinhrone elektroencelografske (EEG) oscilacije. Ti EEG vzorci se značilno razlikujejo od kontrole, to so zdravi študenti, ki niso meditirali.

Lazar S.W., Kerr C.E., Wasserman R.H., Gray J.R., Greve D.N., Treadway M.T., McGarvey M., Quinn B.T., Dusek J.A., Benson H., Rauch S.L., Moore C.I., Fischl B. 2005. Meditation experience is associated with increased cortical thickness. Neuroreport, 16: 1893-1897.

Avtorji nedvoumno potrdijo, da meditacija s pozornostjo sproži pozitivne spremembe na možganih. Z magnetno resonanco so pokazali, da imajo tipični zahodni meditatorji, ki so osredotočali pozornost na notranja doživetja in niso uporabljali manter ali petja, zadebeljen korteks v možganskih regijah, ki uravnavajo pozornost, sluh, vid in somato-senzorno procesiranje. Prav tako je korteks starejših meditatorjev značilno debelejši od podobno starih ljudi, ki ne meditirajo. To pomeni, da se z meditacijo v starosti korteks tanjša počasneje. Tanjšanje korteksa je namreč proces, ki ga doživijo prav vsi starostniki.

Davidson R.J., Kabat-Zinn J. in sod. 2003. Alterations in Brain and Immune Function Produced by Mindfulness Meditation. Psychosomatic Medicine, 65: 564-570.

Raziskovalci iz oddelka za psihologijo Univerze v Wisconsinu potrjujejo, da meditacija s pozornostjo pozitivno učinkuje na imunske funkcije.

Harinath K., Malhotra A.S., Pal K., Prasad R., Kumar R., Kain T.C., Rai L., Sawhney R.C. 2004. Effects of Hatha Yoga and Omkar Meditation on Cardiorespiratory Performance, Psychologic Profile, and Melatonin Secretion. The Journal Of Alternative And Complementary Medicine, 10: 261-268

Raziskovalci iz Indije nas poučijo, da joga in meditacija izboljšata počutje tako, da povečata izločanje melatonina. To je hormon, ki sinhronizira organizem na spreminjajoči cikel dneva in noči, njegovo sproščanje iz epifize pa predvsem inducira spanje. Obstajajo resni dokazi, da melatonin deluje antikarcinogeno, znano je npr. da imajo bolnice z rakom na dojkah v obtoku abnormalno nizko koncentracijo melatonina.

Carlson L.E., Speca M., Patel K.D., Goodey E. 2003. Mindfulness-Based Stress Reduction in Relation to Quality of Life, Mood, Symptoms of Stress, and Immune Parameters in Breast and Prostate Cancer Outpatients. Psychosomatic Medicine, 65:571-581.

Znanstveniki iz kanadskega centra Tom Baker Cancer Centre demonstrirajo, da meditacija s pozornostjo zviša kvaliteto življenja in zmanjša simptome stresa pri pacientih z rakom na dojki ali prostati.

Newell S.A., Sanson-Fisher R.W., Savolainen N.J. 2002. Systematic review of psychological therapies for cancer patients: overview and recommendations for future research. J. Natl. Cancer Inst., 17; 94(8): 558-584.

To je eden od bolj rigoroznih in obširnih sistematskih pregledov psihosomatskih tehnik koristnih za rakave bolnike. Raziskovalci iz avstralske univerze NewCastle menijo, da so skupinska terapija, izobraževanje, svetovanje in kognitivne vedenjske terapije koristne za psihosocialno stanje rakavega bolnika. Sproščanje in vodena vizualizacija dokazano znižata jakost neželenih simptomov konvencionalnih terapij. Na koncu ugotovijo, da so psihosomatske terapije koristne tudi za imunski sistem.

Bauer-Wu S., Sullivan A.M., Rosenbaum E., Ott M.J., Powell M., McLoughlin M., Healey M.W. 2008. Facing the challenges of hematopoietic stem cell transplantation with mindfulness meditation: a pilot study. Integr. Cancer Ther., 7(2): 62-69.

Zelo sveža študija, opravljena na Dana-Farber Cancer Institute iz Bostona, ki potrdi, da meditacija s pozornostjo zniža trpljenje hospitaliziranih rakavih bolnikov.

Ott M.J., Norris R.L., Bauer-Wu S.M. 2006. Mindfulness meditation for oncology patients: a discussion and critical review. Integr Cancer Ther. 5(2): 98-108.

Znanstveniki, zaposleni na ameriškem inštitutu Dana-Farber Cancer Institute, neizpodbitno potrdijo, da meditacija s pozornostjo zmanjša psihološko in fizično trpljenje pacientov, obolelih za rakom.

Monti D.A., Sufian M., Peterson C. 2008. Potential role of mind-body therapies in cancer survivorship. Cancer, 1: 2607-16.

Pregledni članek raziskovalcev Myrna Brind Center of Integrative Medicine iz ameriškega mesta Philadelphia potrdi, da sta hipnoza in meditacija s pozornostjo zelo koristni za bolnike, ki so preživeli raka.

Sabo C.E., Michael S.R. 1996. The influence of personal message with music on anxiety and side effects associated with chemotherapy. Cancer Nurs., 19: 283-9.

Poslušanje določene glasbe sprošča in zmanjša anksiozne motnje bolnikov z rakom.

Burns S.J., Harbuz M.S., Hucklebridge F., Bunt L. 2001. A pilot study into the therapeutic effects of music therapy at a cancer help center. Altern. Ther. Health Med., 7: 48-56.
Poslušanje določene glasbe bolnikom z rakom zviša količino imunoglobulinov A v slini ter zniža nivo stresnega hormona kortizola.